Pametni pišejo…. BEDARIJE

Ja pa smo tam, kjer smo bili… Pri porazih kk Union Olimpije. Včerajšni poraz košarkarjev me ni presenetil, saj sem nekako pričakovala, da se bo zgodilo.

Kaj me je presenetilo na tekmi, da iz vodstva 11 točk lahko padeš tako nizko, da nasprotnik vodi da 23 pik!!! To je sramotno, da v 3/4 tako slabo igraš in v zadnji četrtini potem loviš zaostanek, prideš na 5 pik razlike in na koncu seveda zmanjka časa, kar je razumljivo.

V veliki meri bi pohvalila Hukića in Zupana za veliko borbeno igro, Močnika za pizitivno energijo, ki jo je prenesel na igralce, ko je vstopil v igro in seveda tudi njegovo borbenost. Glede Močnika me zanima, zakaj Bečirović nikoli ne da Močnika že prej v igro??? Skoz turi tega Dragiča, k mi gre na jetra, naj že NEHA PIT in ŽURAT in mulc naj TRENIRA, tko kot more, saj je zato plačan!

Da naj omenim, če niste opazili… 3 tekme pred Tau Ceramico Dragič ni vrgel NITI ENE TROJKE, NI upal v prodor, oz. se je obrnil,…na sami tekmi proti TAU je obupno igral…. skratka že prej mi je začelo vse skupi smrdet. Res, da včeraj malo boljše igral ampak, kakor vemo to ni pravi Dragič, ki smo ga gledala v Španiji.

Skratka fantje, ne obupat borbeno igrajte in bomo še navijal za vas. Če boste pa slabo igral, vam pa zagotavljam, da bo Tivoli na pol prazen, druga polovica pa bo prisotna, saj ima letne karte.

Anchy

Po končanem uradnem delu, smo odšli v predprostor, kjer se je zame začel najboljši del…

Samo stopila sem ven, že sem videla moje bivše sotekmovalce, prijatelje, znance…Sej nisem mogla verjet, da smo se zbrali v takšnem številu… Seveda tisti, ki so bili z mano (moj Luka, moj bratec, njegova draga Cveti, Fredos in Anči ) so odmaknili malo bol ob stran. Mesto, kamor so se postavili je bilo idealno. Zakaj? Kelnarji, ki so nosili pijačo in kasneje tudo hrano so morali najprej mimo nas, potem sele do drugih. Naši so prvo dobil najprej kanapeje, potem mesne kuglce, rakce, meso, sladice, sanje (zanimivo je to, da je vedno zmanjkal pol pladnja preden je šel kelnar naprej),… Največji razlog zakaj so se tja postavili je: PIVO!

Si predstavljate kakšni smo bili???? Siti do konca, pili dokler je zmanjkalo piva in vina, plesali , skratka vsi smo bili pod gasom (razn mojega bratca, ker ni smel piti). Ko je pijače zmanjkalo, smo bili že zunaj oblečeni, da se odpravimo naprej pit. Še sreča, da smo zvedeli, da je še 25l piva za spiti, smo se obrnili in odšli nazaj plesat in pit.

Bend ki nam je igral (Partizani) “muzko” (staro, novo, popularno, plesno) lahko rečem samo kapo dol, dobr so nas zabavali.

ZAKLJUČEK TEGA? Da se že dolgo nisem tako zabavala, kot sem se v soboto. Mislim, da bo treba ponovit tole z mojimi, ker je bilo noro. Zame je bilo največje presenečenje to, da sem dobila priznanje za delo v alpski šoli, kar je samo potrditev, da sem pridno delala in so to tudi nekateri opazili.

Anchy

50 let Sd Novinarja za marsikoga ne pomeni nič, za nekatere (tudi mene) pa veliko.

MOJA PRETEKLOST V NOVINARJU 

Kot bivša tekmovalka smučanja se je moja pot začela pri Sd Novinarju, kjer sem kot 5 letna deklicala se naučila prve zavoje. V 2 razredu OŠ sem prišla do te faze, da sem se morala odločiti ali se odločim za rekreativno smučanje ali za tekmovalno. To obdobje je bilo moje odbodje odraščanja, odrekanja marsičesa a mi še danes ni žal. Bili so vzponi in padci, poškodbe, veselje in jok, a danes mi ni žal enega dneva, da sta me moja starša usmerila ta lepi beli šport.

MOJA VLOGA V NOVINARJU

Po končanem 10 letnem tekmovanju nisem smuči postavila v kot. Rec je, da je minilo dve leti, preden sem odšla na tečaj za učitelja smučanja I. in nato še eno stopljo višje. Od leta 2000 sem učila otroke smučat, saj je bila to moja želja še ko sem bila majhna deleklica.

V soboto 17.11. smo praznovali 50 letnico SD Novinarja v Unionski dvorani. Vse skupaj se je začelo malo cez 20h s krajšim uvodom našega predsednika kluba Mitja Kumarja, nadaljeval je naš župan MOL-a Zoran Janković in predsednik ZUTS-a. Poleg govorov je vse skupaj povezovala Špela Močnik, v ozadnju pa se je vrtel filmček s posnetki kot filmčki naših smučarjev in nas ostalih.

Na koncu je prišla še podelitev priznanj osebam, ki so v zadnjih letih naredili veliko za klub. To so bili naši uspešni tekmovalci, trenerju (brez njih tudi tekmovalcev ne bi bilo), osebe, ki smo delali v alpski šoli, naša zvesta Patricija, ki ima finance čez že 10 let, častni član in častni predsednik.

Po 45 minutni predstavitvi je prišel glavni del zabave, ki smo ga že vsi nestrpno čakali (druženje z ljudmi, ki jih nismo videli že dolgo, hrana, pijača, dobra glasba z bendom,…)… se nadaljuje

Anchy

S ponedeljkom smo se v službi selili v nove prostore Tehnološkega parka Lj- Brdo.

Naša firma obstaja 1,5 leto, zato selitev ni bila tako ogromna, kot bi bila, če bi firma obstajala kakšnih 10 let. Ker imamo še malo fascikov (cca 30), smo rekli, da bo nekje robe za 1 avto, saj računalnike smo imeli v najemu. Vsak je še vzel svoje stvari in to je bilo to.

Ja ni bilo tako enostavno, ko se je slišalo. Robe se je nabralo za 3 avtomobile (velike), tako da smo vse pripeljali do novih prostorov. Od tukaj pa smo morali stvari spraviti v 4 nadstropje, kjer še NE delajo filti (ker zgradba se ni do konca narejena). Skratka prvi smo, ki smo se vselili.

V naši firmi nas je zaposlenih 5, od tega je ena trenutno na porodniški, druga na dopustu v Gani, tako da smo ostali samo 3je za nosit stvari v 4 nadstropje. Da ne bi kot nori gor nosili fascilke, stole,… smo klicali an študenta da rabimo 2 fanta, ki nam bi pomagala znositi stvari gor. Ker seveda ni bilo odziva, sva s Tatjano znosili skoraj vse same gor. To je bil trening za najino vzdržljivost in moč. Po stopnicah sva se sprehodile 8x, s tem da niso bile vse stvari še v 4 nadstropju.

Včeraj smo ostale stvari znosili še, katere so nam ostale (lažje) in 3 stole, ki imajo cca 20 kg,da lahko normalno delamo. Ostale pa pusti v kletih prostorih, in čakamo na zagon lifta.

Da pa to ne bo vse, smo zvedeli, da ogrevanja še nekaj časa ne bo, tako da smo si prinesli kaloriferje in radiatorje, da se grejemo in da ne zmrznemo.

Moram še omeniti, da ne bo vse tako negativno, da imamo pogled na Rožnik (vidimo cerkvico), veliko svetlobe, velik prostor, udobne nove stole, mir in dostop do TP je odličen, saj se peljem v nasprostno smer, ko je gužva

Anchy

Ja, kaj naj rečem… noro, noro, noro,… ne da se opisat norega občutka, ki je vladal v dvorani. Poln Tivoli je dihal za naše košarkaše, ki so pustili srce na igrišči in tako premagali ruski CSKA.

 Fantje… KAPO DOL, SVAKA VAM ČAST in še ENKRAT VAM LAHKO SAMO ČESTITAM!

Anchy

PS; Na Domčevem blogu si lahko ogledate zadnji napad Miliča proti Smodišu. Na Lukatovem blogu pa kar 5 minutni posnetek.