Pametni pišejo…. BEDARIJE

Kako sva se hranila? Med potovanje je malo težje vse skupaj, saj na ladjo si moraš prinesti hrano oziroma ješ lahko na ladji, kjer je restavracija in imajo nabite cene, pa še zanič hrana je… No, to je moje mnenje. Tako da si bolj ali manj suhi hrani: sendvičih, oz. fast foodu.

Ko prideš enkrat v camp je vse lažje… hrano, ki si jo zaželiš jo pripelješ s seboj oziroma si jo lahko kupiš….

Najini zajtrki so bili bolj ali manj vedno isti… Kruh, bela kava (te Grki imajo full dobro mleko in vse mlečne izdelke),  poleg tega pa kakšno pašteto, kakšno salamo suho oziroma kosmiče, kakšen jogurt.

Kosila in večerje sva združila skupaj, saj zaradi vročine ni bilo nikakršne potrebe po hrani. Seveda je to opravilo, kadar sva kuhala prevzel Luka, ker rad »eksperimentira« kar se le da…  Najbolj nenavadna jed, ki sva jo jedla je bila: rižota s koruzo in klobaso… Morm rečt, da je bilo zelo užitno, kakor se sliši nenavadno in čudno. Poleg glavne jedi se je pojavila na krožniku kdaj tudi juhica in seveda solata.

Nekajkrat sva šla tudi ven na večerjo, ker se je treba tudi razvajat, ko si na dopustu in se poleg tega je imel Luka se rojstni dan. Prvič in drugič sva si privoščila večerjo, kot je za predjed, grško solato in hobotnico na žaru. V nadaljevanju sva naročila vsak svoj veliki giros, ki ga tudi nisva pojedla niti polovico, enkrat pa kalamare, ki so bili se bolj užitni na koncu sva dobila še lubenico.

Ko je najin dopust prihajal proti koncu, denarno malo kritično (razlog je bil najin trajekt kar 1krat dražji), sva se odločila, da greva se ven jest, ampak najdeva cenejšo restavracijo z Giros pitami, katere so ceneje in še več se bova najedla…. Na koncu sva našla restavracijo v enem vogalu, ki je imel giros pite po 2,5€. Jaz sem pojedla 2 girosa, Luka pa kar 3. Tako sva na koncu bila sita oba, plačala 12,5€.

Na poti proti domu, ko sva prišla na celino, sva v Pireju jedla najboljši giros pito na svetu. Ja ta giros je sta samo 1,1€, poleg tega pa ogromen in noro dobr.

Dost govora o hrani, ker sem postala že lačna….

Anchy